Gregor KrajncKaj lahko in česa bi ne želeli a moramo

Ker so se v naši politični sagi iskanja vlade odvijali izjemni preobrati, se je še toliko bolj pokazala razdvojenost Slovencev na leve in desne. Kot nabolj napoto nadaljevanje mehiške limonade smo spremljali ali bo Jay-Z dopil tisti 45. in 46. glas poslancev, s katerima bi potrdil svojo velikokrat omenjeno relativno zmago in še večkrat omenjeno večinsko voljo ljudstva.

Ko je nekako postalo jasno, da se mu politični dribling ni izplačal je na vrsto stopil mr. President in spet smo se obnašali kot v času reklam pred nadaljevanjem mehiške nadaljevanke, ki bo razkrila koga ljubi Juan. Prišel je trenutek, ko je tudi mr. President pokazal koga ljubi, predstavil novega potencialnega kandidata za mandatarja in doživel buren odziv vsega desnega kar leze in gre.

In nekako je postalo jasno, da bo JJ dobil svojih 5 minut slave in prepričal Zabavljača za zgodovinski korak in prehod v takoimenovano desno sredino ali kot bi se izrazili nekateri, za rešitev Slovenije še pred večjo katastrofo kot smo jo lahko deležni v času recimo temu “relativne” krize.

Če so bili prej tako glasni desnopisoči aktivisti, so sedaj kot gobe po dežju prišli na plano tisti levopisoči in splet ter mediji so polni komentarjev izdaje ljudstva, prevare volilnega telesa in podobno. Skratka “fight goes on” in niti največji optimisti današnjega časa si ne upajo pomisliti na kakršnokoli sodelovanje leve in desne opcije, še manj pa strinjanja njihovih pisočih in govorečih se aktivistov, ki imajo, so imeli ali bi želeli imeti dovolj velik kos pogače v svojih rokah.

Kot vse kaže so Jay-Z, JJ in mr. President s svojimi neokusnimi političnimi igricami bolj kot kadarkoli razdelili Slovence, kar vsaj za enega od njih ni bilo pričakovati in le zelo zaslepljenemu še ni jasno, da si je s tem zadal udarec počasi umirajočega. Torej, smo razdeljeni bolj kot kadarkoli, eni odpirajo šampanjce, drugi čakajo na prve napake in kujejo teorije zarot, velika večina pa joka kakšna kriza da je, da politiki slabšajo razmere, da so pa res ti, ki podpirajo določeno opcijo totalni “da ne bom rekel kaj”!

Sedaj pa k bistvu. Resnično smo v času krize in če se kriza pozna na gospodarstvu, se pozna tudi na športu in tako v Sloveniji nismo več deležni tistih pravih “medsebojnih derbijev” Olimpije in Jesenic v hokeju ali pa Olimpije in Maribora v nogometu in razdvojenost, ki je bila tako prisotna pri večini navijačev omenjenih športnih družin, je bila na trenutke precej hujša kot ta, ki se loči na leve in desne.

Na srečo nam tukaj ostaja Barcelona in Real, ki družno del bremena v teh težkih časih prenašata nase in težko bi rekel, da smo razdeljeni na levo in desno stran, če lahko precej hujše obtožbe in boje spremljam med slovenskimi navijačih ali pa celo zgolj spremljevali te igre z umetnih usnjem.

Na tem mestu se sprajšujem, smo razdvojeni na levo in desno le zaradi tega, ker si hočemo zagotoviti boljšo prihodnost ali je to v naravi nas samih? Na vsakem koraku se želimo ali se moramo z nekom primerjati in ta politična razdvojenost je v tem trenutko morda precej manj pomembna, kot bi si to mnogi želeli in je na trenutke kakšna druga razdvojenost celo toliko bolj banalna. Žal!